Vrijeme čitanja: 38 minute

Zdravilne gobe in njihova uporaba

• KITAJCI IZ DAVNINE
• TRADICIJE ZAHODA: STARI GRKI, RIMLJANI…
• ZNANSTVENA PREVERJANJA IN UPORABA
• GOBE PROTI RAKU
• Z IMUNOSTIMULACIJO PROTI TUMORJU
• HUMANE KLINIČNE ŠTUDIJE
• RAK – RIZIČNI FAKTORJI IN MOŽNOSTI ZA ZAŠČITO
• REVOLUCIONARNA ODKRITJA PROTI AIDS-u
• OD JAPONSKE NA ZAHOD
• “SPOPADANJE” S HIV-om
• CEPIVO? IMUNOST?
• GOBE PROTI DRUGIM VIRUSNIM INFEKCIJAM
• POMOČ PROTI HEPATITISU
• GOBE ŠČITIJO ŽILE, SRCE, MOŽGANE…
• KAKO ZNIŽATI HOLESTEROL?
• ATEROSKLEROZA NI USODA…
• … PRAV TAKO PA TUDI NE VISOK PRITISK
• PREPREČITI IN ZDRAVITI
• NORMALIZACIJA SLADKORJA V KRVI
• PREPREČITI USODNE POSLEDICE SLADKORNE BOLEZNI

V prvobitni juhi za ustvarjanje življenja – v praoceanu, pred morda milijardo leti, so nastali tudi predniki (enoceličnih) gob. Zgodovina življenja na Zemlji je v polnopravni meri tudi njihova zgodovina: brez gob življenje ne bi moglo niti nasta(ja)ti, niti se ohraniti niti razvijati. Edino one poleg bakterij razgrajujejo organske snovi mrtvih rastlin in živali v neorganske. Gobe so torej najstarejši ekologi. Brez njih ne bi bilo niti humusa, plodnih obdelovalnih tal. Kruh naš vsakdanji, vino in pivo ne bi bili možni brez glivic kvasnic. A danes postajajo gobe, ki so poleg rastlinskega in živalskega tretje veliko kraljestvo, vse pomembnejše v poljedelstvu, v industriji, medicini…

Proizvodnja zdravil je v sodobnem svetu nepredstavljiva brez t. im. nižjih gob, še posebej plesni – od penicilina in številnih drugih antibiotikov dalje. V primerjavi s tem pa je zdravilnost posameznih vrst t. im. višjih gob, predvsem iz roda Basidiomycetes ter možnost njihove medicinske uporabe, za uradno farmacijo in medicino zahodnega sveta praktično neznano področje. Medtem, ko je fitoterapija, ki je znanstveno preverjena, že dolgo priznana in že spet v modi, je mikoterapija – obravnavana v najširšem smislu kot izkustvena in znanstveno utemeljena praksa za ohranitev človekovega zdravja, preprečevanje nastanka in razvoja bolezni, pa tudi neposrednega strokovnega zdravljenja z gobami in izdelki iz gob, še posebej bolezni, ki jim uradna medicinska rutina še zdaleč ni kos (maligne, virusne, kronične…) – je še vedno soočena z anonimnostjo, dvomi, strahom in nezaupanjem. A za poznavanjem in uporabo zdravilnih lastnosti posameznih vrst gob so tisočletne izkušnje tradicionalne medicine, na tisoče eksaktnih znanstvenih raziskav in objavljenih znanstvenih in strokovnih del, na stotine patentov, registriranih zdravil (npr. na Japonskem so lentinan in PSK registrirana zdravila zoper rane že od 80-tih let in se glede na plasma nahajata med prvimi 10 antitumorskimi preparati na tem trgu z letnim prometom, višjim od 400 milijonov dolarjev na leto). Brez vsakršnega šarlatanskega negiranja običajnih sredstev in metod znanstvene medicine mikološki segment tradicionalne medicine in sodobnih znanstvenih raziskav resno in odgovorno sodeluje in prispeva v bitki za bolj zdravo in bolj humano življenje posameznikov in skupnosti.

Gobe vsebujejo antibiotike, pa tudi imunostimulanse, snovi, ki so učinkovite proti tumorjem in virusom, snovi, ki znižujejo holesterol, preprečujejo zamašenost žil, regulirajo pritisk, izboljšujejo krvni obtok, uravnovešajo raven sladkorja v krvi, regulirajo prebavo, izboljšujejo delovanje dihal, delujejo antirevmatsko in antialergijsko, na neškodljiv način stimulirajo ali umirjajo centralni živčni sistem, izboljšujejo seksualne funkcije, krepijo fizično moč in zdržljivost, upočasnijo staranje… Prastara znanja o teh lastnostih gob in tisočletne tradicije in izkušnje z njihovo uporabo preverjajo in preskušajo številne ekipe eminentnih znanstvenikov s sodobnimi raziskovalnimi metodami vsaj že petdeset let, danes tudi že z uporabo najsodobnejših dosežkov visoke tehnologije. Tako se v praksi potrjuje že staro priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije, naj se za ohranitev zdravja uporabljajo vse preverjene medicinske izkušnje in metode različnih civilizacij, ne pa samo uradne zahodne medicine.

KITAJCI IZ DAVNINE

To so prastare medicinske tradicije. Po nekih ocenah je kultura gob v kitajski civilizaciji prisotna mrda več kot 7,000 let, tradicionalna kitajska medicina pa je ena izmed najstarejših na svetu, saj se je njen razvoj začel že pred dobrimi 5,000 leti. Najstarejši uradni seznam zdravilnih snovi (materia medica) “Shen Nong Ben Cao Jin” je nastal 500 do 1000 let pred našim štetjem, če ne celo prej, temelji pa na klasičnih medicinskih in farmakoloških spoznanjih prvega znanega kitajskega cesarja Shen Nonga iz 29. st. pr. n. e. V tem seznamu se med drugimi zdravilnimi snovmi navaja tudi nekaj vrst gob (med drugim tudi cenjena ling zhi, Ganoderma lucidum, katere izjemne in mnogostranske lastnosti so danes že potrjene s številnimi eksaktnimi raziskavami.) Znani starokitajski zdravnik Tao Hong Jing je proti koncu stare ere k temu seznamu dodal še nekaj vrst gob, katerih zdravilnost je danes prav tako znanstveno dokazana. V monumentalnem delu Li Shi Chena iz leta 1578, najslavnejšemu kitajskemu delu materiae medicae “Ben Cao Gang Mu”, na katerem je avtor delal kar 26 let, da bi obdelal skoraj 1900 vrst živalskih, rastlinskih in mineralnih zdravilnih snovi in k temu dodal več kot 8,000 receptov, se navaja več kot 20 vrst zdravilnih gob. Te tisočletne izkušnje sta dva kitajska univerzitetna profesorja Liu Bo in Bau Yun-sun zbrala v knjigi “Fungi pharmacopoeia sinica”, objavljeni leta 1980 v ZDA, v kateri prikazujeta uporabo več kot 120 vrst zdravilnih gob. Pet kitajskih strokovnjakov in znanstvenikov (Ying in dr.) je leta 1987 v Beijingu objavilo knjigo “Icons of medicinal fungi of China”, v kateri je obdelano točno 272 vrst zdravilnih gob. Pri tem je zanimivo, da so kot dokaz visoke stopnje poznavanja in uporabe gob Kitajci že v prastarih časih razvili veščino vzgajanja posameznih vrst: So v spisu “Tang Ben Cao” iz leta 659 navaja, da se je začela goba Judeževo uho vzgajati že okrog 600 leta, medtem, ko se je zimska štorovka začela vzgajati okrog leta 800 (Hen v spisu iz leta 1590). Danes morda najbolj znana goba shiitake (pri Kitajcih najpogosteje “siang gu”) Lentinula edodes se je začela na Kitajskem vzgajati okrog leta 1000, kot to navaja že leta 1313 Wang v “Knjigi o poljedelstvu”.

Najstarejši zapis o izkušnjah tradicionalne japonske medicine z zdravljenjem z gobami je povezan z letom 199. n. e., ko je japonski cesar Chuai dobil shiitake kot darilo nekega domorodskega plemena. Tisočletne japonske izkušnje z uporabo zdravilnih gob zbira in proučuje japonski Inštitut za raziskovanje gob, ki ga je že leta 1936 ustanovil zdravnik Kisaku Mori in ki je rezultate svojega dolgoletnega dela na tem področju zbral v klasični knjigi “Mushrooms as Health Foods”, objavljeni leta 1974 v Tokiju.

Vrednost teh in takšnih grandioznih medicinskih tradicij daljnovzhodnih ljudstev je morda najbolje izrazil japonski strokovnjak za to področje Kosai Matsumoto II z opombo, da akademska zahodna medicina ne razpolaga z zdravili, ki so bili v medicinski praksi preverjani več kot dva tisoč let. Pri tem je treba vedeti tudi to, da gre v tem primeru za populacijo iz nekaj milijard ljudi.

na vrh

TRADICIJE ZAPADA: STARI GRCI, RIMLJANI…

Seveda pa ne bi bilo pošteno, če ne bi omenili zahodno medicinsko tradicijo, čeprav v njen ni bila uporaba zdravilnih gob nikoli tako razširjena kot v Aziji. Tudi stari Grki in Rimljani so za zdravljenje uporabljali nekaj vrst gob in ta trend se je ohranil tudi v srednjem veku in v času renesanse. Sam Hipokrat, znani “oče medicine”, je na višku svojega delovanja okrog leta 455 pr. n. e. omenjal uporabo gob v moksi, da bi se stimulirale določene točke pri tretmaju kroničnih ledvičnih obolenj (npr. vodena bolezen), kar presenetljivo spominja na meridiane in točke v kitajski akupunkturi. Plinije (1. st. n. e.) omenja v svojih spisih številne gobe, vendar je težko ugotoviti, katere vrste se skrivajo pod njegovim najpogostejšim nazivom “Agaricum”. Predpostavlja se, da gre največkrat za gobo Fomitopsis officinalis, ki se je uporabljala kot panaceja za večino najpomembnejših bolezni iz tega obdobja ter bi – če bi vsaj približno zdržala test sodobne znanosti – utegnila biti predhodnik sodobnih adaptogenov, naravnih regulatorjev telesnih procesov, ki uravnovešajo delovanje podsistemov človekovega organizma, preprečujejo uničujoče učinke stresa, krepijo zdržljivost in imunološki sistem. Dioskorid, zdravnik v Neronovi vojski na sredi 1. st., avtor najbolj uporabljanega dela o zdravilnih rastlinah vseh časov “De Materia Medica”, ki je resnično prestalo preskuse v času, ker so ga šteli za absolutno avtoriteto več kot 1700 let, je glavni “krivec” za nizek ugled gob v zgodovini evropske medicine. Z ohranjanjem dominantne zavesti antičnega sveta je gobe opisoval kot nekaj, kar je na splošno težko prebavljivo in pogosto strupeno in edino gobo, ki je bila po njegovem mnenju zdravilna, je bila goba “Agaricon” oziroma že omenjena Fomitopsis officinalis, ki pa jo pogosto zamenjujejo s podobnimi gobami, ki prav tako rastejo na drevesih.

Močan vpliv starih Grkov se odraža skozi ves srednji vek in renesanso, kar potrjuje tudi znani Gerardov “Herbal” iz leta 1633, sestavljen na podlagi številnih predhodnih del o rastlinah. Tako je bila uporaba zdravilnih gob na marginah evropske in splošne zahodne medicine vse do 20. stoletja. V zadnjih stotih letih, že v sklopu strokovnih in znanstvenih verifikacij, so k poznavanju zdravilnih gob dali poseben prispevek vzhodni Evropejci, še posebej Rusi, kar pa ni dovolj priznano in je slabo znano, z izjemo uporabe “čage” (Inonotus obliquus) pri zdravljenju raka.

na vrh

ZNANSTVENA PREVERJANJA IN UPORABA

Izkušnje in znanja tradicionalne medicine o lastnostih in uporabi zdravilnih gob se v preteklih 50. letih sistematično preverjajo s strogo znanstvenimi metodami: katere so aktivne snovi v gobah, kako delujejo, kakšna je njihova kemična sestava, raziskujejo se s poskusi na živalih in kulturah človeških celic, izvajajo se klinične raziskave. Pri tem vodijo Japonci, velik delež pa imajo tudi Kitajci (čeprav so rezultati težje dostopni), sodelujejo pa tudi Korejci, Rusi in drugi, vključno tudi zahodni znanstveniki, prvenstveno Američani. Gre za raziskave, ki jih opravljajo v institucijah, na primer v Nacionalnem centru za rak v Tokiu in na vodilnih japonskih univerzah (po navadi raziskave financirajo japonsko ministrstvo za znanost in izobraževanje in Agencija za znanost in tehnologijo Japonske), Kitajska akademija znanosti (njen Botanični inštitut in dr.), Akademija tradicionalne kitajske medicine, Zavod za raziskovanje zdravil in izdelkov živega porekla, znane kitajske univerze v NR Kitajski, Hong Kongu in na Tajlandu, Nacionalni inštitut za rak ZDA in njegove ameriške univerze in drugi. Rezultati se objavljajo v eminentnih svetovnih časopisih s področja medicine (onkologije, imunologije, virusologije…), farmacije, biologije in biotehnologije. Podatki o raziskavah zdravilnih gob se shranjujejo v vodilnih svetovnih podatkovnih bazah (npr. “Medline”), prav tako pa tudi številni patentni spisi. Dvomljivci se lahko sami prepričajo na Internetu o ogromnem obsegu tega področja – zadostuje, da napišete npr. termin “medicinal mushrooms” ali naziv neke pomembnejše vrste.

Najbolj ilustrativen je morda neki pregledni članek o antitumorskih in antiviralnih snoveh iz gob, katerega avtorja sta Shung Chang Jong in Richard Donovick. Prvi avtor je iz Ameriške zbirke tipskih kultur, vodilne svetovne banke mikroorganizmov, celic, genov in celičnih izdelkov, ustanovljene četa 1925 in vključene v delovanje svetovnih organizacij od UNESCA in Svetovne zdravstvene organizacije naprej, v katero so združene vse najpomembnejše ameriške in nekatere kanadske organizacije iz različnih znanstvenih panog o življenju (biologije, biokemije, imunologije, mikrobiologije, genetike, farmacije, mikologije…) in ki je npr. v letu 1992 razpolagala v več kot 55 000 soji alg, bakterij, gob in kvasnic, živalskih in rastlinskih virusov, rastlinskih in živalskih celic, kloniranih genov in genskih bank, semen itn.; drugi avtor je iz sektorja za razvojne terapevtske programe Nacionalnega inštituta za rak. Ta dva avtoriteta sta naštela več kot 420 vrst gob (vključno tudi enoceličnih), za katere je dokazano, da proizvajajo antitumorske in antiviralne snovi, moramo pa reči, da tudi ta seznam ni popoln.

Preparati iz zdravilnih gob se proizvajajo in uporabljajo v sodobni medicinski praksi na Kitajskem, Japonskem in v obeh Korejah, vse bolj pa tudi v ZDA. Javnost ni dovolj seznanjena, da se sicer v še vedno skromnih obsegih izdelujejo tudi pri nas na Hrvaškem, kar je hkrati tudi prvič v Evropi.

Sedanjem pomenu in perspektivah jasno priča tudi pred nekaj leti opravljena strateška mednarodna konferenca o biologiji gob, proizvodnji gob in proizvodov iz gob v organizaciji Organizacije UN za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) in Biološkega odseka Kitajskega vseučilišča v Hong Kongu, na kateri so praktično sodelovali vsi vodilni svetovni mikologi in na kateri je bila tema “Prehrambne in medicinske lastnosti gob” ena izmed od 5 osnovnih delovnih področij na tem srečanju.

Torej, kako lahko pomagajo zdravilne gobe v preventivi in zdravljenju raka? Ali lahko pomagajo v boju zoper HIV/AIDS oziroma sidi? Kaj pa pri drugih virusnim infekcijah – od prehladov do herpesa in hepatitisa? Ali lahko preprečijo ali ublažijo bolezni srca in ožilja? Ali pomagajo pri preventivi ali uspešni regulaciji sladkorne bolezni? Okrepijo imuniteto? Upočasnijo staranje? Kratek, toda vsekakor nezadosten odgovor je: “Lahko vse to in še mnogo več!”.

na vrh

GOBE PROTI RAKU

Kot najmanj sporen začetek eksaktnega znanstvenega raziskovanja antitumorskih učinkov (višjih) gob smatra se raziskovanje Lucasa in njegovih sodelavcev z Univerze Michigen (ZDA), ki so v 50-tih letih potrdili prepričanja tradicionalne ljudske medicine o zdravilnosti orjaške prašnice (Calvatia gigantea) proti raku. Iz nje so izolirali aktivno snov kalvacin. Folklora, to brezmejno morje ljudske kulture, tradicije, običajev in verovanj, je te prve raziskovalce inspirirala za te prve prodore v antitumorske efekte gob. Ko je npr. Hartwell pred skoraj 30 leti sestavil prvi obširnejši pregled ljudskih zdravil zoper rak, so se v njem poleg rastlin našle tudi strupene in užitne višje gobe, pa tudi trde neužitne gobe, ki so še iz prastarih časov uporabljane v obliki raznih “čajev”. V teh prvih eksaktnih raziskavah je prišlo do neposrednega sodelovanja med ameriškim znanstvenikom Lucasom in japonskim pionirjem na področju raziskovanja zdravilnosti gob K. Morija.

Glavni del raziskovanja efektov gob proti raku je vseeno opravljen na Japonskem. V Raziskovalnem inštitutu Nacionalnega centra za rak v Tokiu so Ikekawa in njegovi sodelavci že leta 1969 raziskovali delovanje ekstraktov iz 7 vrst užitnih gob na miših, katerim so predhodno presadili sarkom 180, kar so 5 let pozneje potrdili in razširili še Hamuro in Chihara s skupno raziskavo tega inštituta in znanega živilskega podjetja Ajinomoto. Osnovni rezultati teh in številnih drugih raziskav so naslednji: Lentinula edodes (shiitake) – stopnja zaviranja rasti tumorja znaša 80,7%, v 6 od 10 primerov pa je tumor popolnoma izginil (pri nekaterih komponentah je znašala stopnja zaviranja tumorja do 100%s popolno regresijo tumorja v vseh primerih); Coriolus versicolor – stopnja zaviranja tumorja znaša 77,5%, s popolnim izginjanjem tumorja v 4 od 8 primerih; Ganoderma lucidum – stopnja zaviranja tumorja znaša 98,5%, s popolnim izginjanjem tumorja v 4 od 5 primerih (pri nekih komponentah je stopnja zaviranja tumorja znašala do 100%, s popolnim izginjanjem tumorja v vseh primerih), itd. Navedeni raziskovalci ter oba Morija (oče in sin), Maeda, Taguchi, Nanba, Aoki in številni drugi so nedvomno dokazali, da nekatere zdravilne gobe dokazujejo visoko ali zelo visoko stopnjo zaviranja rasti različnih tumorjev, pa tudi pomembno stopnjo njihovega popolnega izginjanja, če se je začelo s pravočasno uporabo. Isto velja tudi za zelo močno zaščito pred tumorjem, če se začne z uporabo pred njegovim nastankom. S sistematičnim in skoraj 40 let trajajočim delom so v relativni izolaciji svojega “cesarstva sredine” do takšnih rezultatov prišli tudi znanstveniki iz NR Kitajske (npr. Xiao – Yu Li, Jia-Fang Wang, Q. Y. Yang in dr.), na sledi svojega davnega predhodnika iz 14. st, zdravnika Wu Ruija, ki je prvi zapisal, da je shiitake koristna za zdravljenje različnih “rakastih tvorb”.

Posebni napori so vloženi v izolacijo aktivnih komponent iz gob z antitumorskimi efekti. Chihara je skupaj s svojimi sodelavci iz shiitake prvi izoliral lentinan (in še nekaj drugih antitumorskih snovi), pri čemer je ugotovil, da lahko ta čudežni polisaharid z izjemno veliko molekularno težo, odvisno od odmerka, zaustavi sarkom 180 od 90 – 100% in da prispeva k njegovemu popolnemu izginotju. Enako efikasnost ima tudi PSK iz gobe Coriolus versicolor. Imajo zelo nizko toksičnost in so praktično povsem nenevarni, kar na žalost ni primer z antitumorskimi proteini iz posameznih gob (npr. zimske panjevke Flammulina velutipes). Močni antitumorski agensi so odkriti tudi v miceliju določenih vrst gob, npr. KS-2 in LEM iz shiitake.
Še bolj pomembno je to, da posamezni antitumorski agensi delujejo ne samo na primarne tumorje, pač pa z visoko stopnjo zavirajo nastanek in širjenje metastaz. Chihara in njegovi sodelavci iz Nacionalnega centra za rak v Tokiju so to dokazali za lentinan, a H. Nanba s Farmacevtskega vseučilišča Kobe (Japonska) je pred kratkim dokazal to isto za D-frakcijo ekstrakta iz gobe velike zraščenke (Grifola frondosa), o čemer je objavil poročilo v analih Njujorške akademije znanosti.

Od kje in zakaj so v določenih gobah takšne antitumorske sestavine? Sredi 60-tih let je madžarski nobelovec Szent-Györgyi med raziskovanjem snovi, ki zavirajo in pospešujejo rast celic, ugotovil, da je zaviralec rasti – t.im. “retine” – neki derivat metilglioksala s prej znanim karcinostatičnim delovanjem, ki je v gobah prisoten v večji koncentraciji kot pa t. im. “promine”, ki pospešuje rast celic. V njegovih eksperimentih je “retine” pokazal antitumorsko delovanje, njegovo povečano koncentracijo v gobah pa je pojasnil tako, da gobe živijo na odmrlih in razpadajočih se substancah, izpostavljenih napadom številnih parazitov, proti katerim se borijo prav s pomočjo “retine”.

na vrh

Z IMUNOSTIMULACIJO PROTI TUMORJU

Na kakšen način sploh delujejo antitumorske snovi iz gob proti raku? Predvsem z aktiviranjem številnih imunobioloških sprememb v živem organizmu “gostitelja” – glavno vlogo ima sam organizem, ki s pomočjo določenih snovi spreminja svoje funkcioniranje, da bi ozdravel. Od leta 1980 se za takšne snovi uporablja izraz “biomodulatorji” oziroma “modifikatorji biološkega odgovora”. Med snovmi, ki so biološkega porekla, eno izmed treh osnovnih skupin sestavljajo biomodulatorji iz gob (poleg tistih, ki so iz bakterij in iz živih celic). Te snovi krepijo in/ali ponovno vzpostavljajo imunološke funkcije organizma in sicer “nespecifične” oziroma generalne kot specifično imuniteto proti tumorjem. Poleg tega te snovi zavirajo razvoj tumorskih celic ter jih neposredno uničujejo, pri čemer tumorske celice modificirajo tako, da jih lahko obrambni sistem v organizmu lažje prepozna, da bi jih lahko uspešnejše uničeval, v nekih situacijah pa tudi pospeševal dozorevanje tumorskih celic, ki se na ta način iz malignih ponovno pretvorijo v benigne. Naj za primer navedemo imunološke funkcije lentinana v človeškem organizmu in vivo: le-ta nima direktnega citotoksičnega efekta na tumorsko celico, pač pa deluje posredno preko organizma gostitelja (host-mediated), s čimer zavira nastajanje snovi, ki slabšajo imuniteto, krepijo pa nastajanje snovi, ki jo povečujejo, pospešujejo ustvarjanje antitelesc in povečujejo proizvodnjo lastnega interferona v organizmu, aktivira t. im. naravno-ubijalske celice (NK), aktivira citotoksične makrofage, pospešuje nastajanje interleukina 1, ki aktivira limfocite ter še nekih interleukinov, aktivira klasično in alternativno “smer” komplementov, še posebej pa aktivira citotoksične in “pomožne” T-limfocite, itn. Prav tako ali pa zelo podobno tudi PSK, schyzophyllen in neki drugi polisaharidi iz gob močno spodbujajo sposobnost obrambnih celic, da prepoznajo in ubijajo celice različnih tumorjev, z aktiviranjem teh in drugih faktorjev humoralne in celične imunosti – pa tudi krepijo funkcije normalnih celic in preprečujejo zmanjševanje imunitete.

Zato se ni treba čuditi, da imajo te aktivne snovi iz zdravilnih gob poleg svojega glavnega imunostimulacijskega in imunomodulacijskega antitumorskega delovanja tudi dodatne koristne efekte: olajšujejo prenašanje kirurških posegov in pospešujejo okrevanje po njih, olajšujejo prenašanje kemoterapije in radioterapije in preprečujejo njihove stranske učinke, preprečujejo pa tudi okvare, ki jih citostatiki in obsevanje povzročajo, še posebej na obrambnih celicah. Nekatere japonske raziskave in klinične izkušnje so pokazale, da sta kemoterapija in obsevanje tumorja v kombinaciji z določenimi antitumorskimi snovmi iz gob mnogo manj neugodni in škodljivi, hkrati pa postaneta tudi mnogo bolj učinkoviti. Vsekakor je treba omeniti tudi to, da so bolečine pri tumorskih boleznih ob tem zmanjšane ali pa povsem odstranjene, bolnik je bolje razpoložen, njegova telesna moč in zdržljivost se povečata, izboljša se mu apetit in splošno stanje organizma.

na vrh

HUMANE KLINIČKE STUDIJE

Humane klinične študije so dokazale, da so antitumorske snovi iz zdravilnih gob najbolj učinkovite v kombinacijah s kirurškim tretmajem, kemoterapijo in radioterapijo, zato je takšen pristop prisoten tudi v uradni medicinski uporabi takšnih zdravil, predvsem na Japonskem in Kitajskem. Poleg številnih t.im. nekontroliranih kliničnih študij in parcialnih kliničnih izkušenj se tam izvajajo tudi strogo kontrolirane klinične študije: Taguchi je s sodelavci že na začetku 80. let v raziskavi z 275 pacienti z napredovalim ali povratnim želodčnim rakom (faza III) s kombiniranjem lentinana z vsakim izmed dveh izbranih citostatikov dokazal, da lentinan statistično pomembno podaljšuje življenje, ublažuje okvare, ki jih je povzročil rak, pospešuje imunološke reakcije pacienta proti raku, vse pa z redkimi, blagimi in prehodnimi stranskimi učinki. Kasamatsu je takoj nato na pacientkah z rakom na vratu maternice (faza III) s kombinacijo PSK in radioterapije dokazal, da PSK pomembno podaljšuje življenje (v 5 letih je umrlo 21% pacientk, ki so dobivale PSK in 52% tistih, ki niso), ker deluje na tumor tako, da le-ta postane bolj občutljiv za obsevanje. Poleg tega je kontrolirana študija Mitomija in njegovih sodelavcev na začetku 90-tih pri 462 pacientih, ki so bili operirani zaradi kolonskega in rektumskega raka dokazala, je da PSK v kombinaciji z nekim citostatikom omogočila večje število preživetja brez vračanja bolezni kot pa pri tistih, ki so prejemali samo citostatike. Q. Y. Yang in sodelavci so na Kitajskem izvedli kontrolirano študijo na 485 pacientih z rakom na požiralniku, želodcu in pljučih. Ugotovili so, da PSP (agens iz micelija Coriolus versicolor) pomembno omili stranske učinke konvencionalnih terapij, povečujejo stopnjo okrevanja in stopnjo preživetja obolelih z zaviranjem tumorjev, še posebej s pomočjo aktiviranja pomožnih T-limfocitov, NK celic in komplementa C3. V Evropi niso izvajane takšne klinične raziskave.

Čeprav na žalost za sedaj še nimamo kontroliranih kliničnih študij pa so dosedanje praktične izkušnje z uporabo preparatov iz zdravilnih gob s preverjenim antitumorskim delovanjem pri nas vključujejo primeri popolne ozdravitve karcinoma požiralnika, jajčnikov, materničnega vratu in pljuč, non-Hodgkinovega limfoma in akutne mijeloične levkemije, recidiva malignega tumorja na možganih (ganglioglioneuroblastom) pri otrocih, metastaz v kosteh po odstranitvi ledvic zaradi Wilmsovega tumorja, metastaz na vratu po operaciji bazalioma na glavi, pomembnega zmanjšanja malignega tumorja na možganih (astrocitom), obsežnega zmanjšanja metastaz pri karcinomu pljuč in metastaz pri raku dojke ter številne druge manifestacije upočasnjevanja in ublaževanja tumorskih bolezni, izboljšanja splošnega stanja organizma ali pomembnega zmanjšanja bolečin pri obolelih.

na vrh

RAK – FAKTORJI RIZIKA IN MOŽNOSTI ZA ZAŠČITO

Zdaj so na srečo že nepovratno za nami še pred kratkim prevladujoča fatalistična razmišljanja, da je rak zla usoda, ki posameznika neizprosno vodi v smrt in nastanek katerega preprosto ni možno predvideti vnaprej ali se mu izogniti. Stara ljudska modrost, da je bolje preprečiti kot pa zdraviti, v primeru raka kot da ni veljala. Vendar pa so povsod po svetu vloženi ogromni napori, da bi se čim bolj proučili vzroki in rizični faktorji za nastanek raka in skoraj vsak dan nas bombardirajo vsak dan nova priporočila, kako živeti zdravo, da bi zmanjšali rizik za nastanek bolezni. Nekatera spoznanja in priporočila se razmeroma hitro izkažejo za napačna, nekatera pa zdržijo preskuse v času. Med te druge sodi tudi vloga določenih zdravilnih gob in izdelkov iz njih za preprečevanje nastanka in razvoja raka.

Glede na to, da so eksaktne raziskave potrdile posamezna prepričanja tradicionalne medicine in na sploh tradicionalne ljudske kulture, še posebej kulture velikih civilizacija daljnega vzhoda, se nekatere vrste gob v zvezi z rakom lahko resnično obravnava kot “zdravilna hrana”. To velja za shiitake, pa tudi za šampinjone in bukovega ostrigarja in še za nekatere vrste gob. Že omenjena raziskovalca Mori mlajši in Nanba sta ugotovila, da raste sarkom 180 pri miših brez kakršnihkoli omejitev, če njihova prehrana ne vsebuje gob, če pa je v njihovi prehrani 30% shiitake, se število njihovih tumorskih celic zmanjša za 58 do celo 77,9%. Glavni del tega efekta se pripisuje polisaharidom, čeprav delujejo tudi lipidi. Chihara je poleg tega na miših dokazal, da lentinan preprečuje kemično in viralno povzročeno onkogenezo: 2-3 tedna uporabe lentinana je zmanjšalo pogostost nastanka kemično povzročenega tumorja na 83-33%, a virusno povzročenega tumorja na 79-40%. Nanba je s podobnim eksperimentom ugotovil, da velika zraščenka zmanjšuje pogostost nastanka kemično povzročenega raka na jetrih na 22,2%, D-frakcija iz te gobe pa na samo 9,7%.

Vendar pa so tu še druge snovi in procesi. Nitriti, ki se nahajajo v številnih vrstah mesa in nekaterih vrstah zelenjave in katerih koncentracijo v naši hrani še posebej povečuje obilno gnojenje z dušikovimi gnojili, v človeškem organizmu mutirajo v druge, kancerogene spojine. Te mutacije lahko blokirajo spojine “čistilci” nitritov, ki se nahajajo npr. v gobah shiitake, Tricholomi matsutake in v vzgajanih šampinjonih. Zanimivo je, da prisotnost “čistilca” tioprolina v sirovi shiitake ni možno ugotoviti, vendar ga je v kuhanih gobah kar 843 mg/100 g gob. Podobno je tudi z vitaminom D. Njegovo pomanjkanje v prehrani je mnogo bolj povezano z obolenji zaradi raka dojk in debelega črevesja: samo 2 g na soncu sušenih shiitake vsebuje skoraj vso v ZDA priporočeno dnevno količino D vitamina.

Glavni način delovanja zdravilnih gob v preventivi tumorjev pa je prav imunostimulativen: antitumorske snovi iz gob aktivirajo celo “mrežo” imunoloških reakcij, še posebej pa potencirajo obrambno delovanje makrofagov, naravno ubijalskih (NK) celic in limfocitov T.

Torej, gobe z antitumorskimi efekti bi morali vsi, ki si želijo okrepiti svojo splošno imuniteto in svojo specifično imuniteto zoper tumorje vključiti v svojo redno prehrano ali pa uporabljati preparate iz zdravilnih gob. Še posebej se to priporoča osebam, ki so izpostavljene večjemu številu faktorjev za obolevanje za rakom:

• osebe, ki imajo družine, v katerih je eden ali več sorodnikov zbolelo ali umrlo zaradi raka;
• osebe srednje in starejše starosti;
• osebe z rizičnim načinom prehranjevanja (premastna hrana, pretirana telesna teža, premalo žitaric, sadja in zelenjave oziroma premalo vitaminov A in C in vlaknastih snovi v prehrani);
• osebe, ki prekomerno uživajo alkohol;
• kadilci in vsi, ki so izpostavljeni tobačnim izdelkom;
• osebe, ki so prekomerno izpostavljene x-žarkom;
• ženske, ki uživajo estrogenske preparate;
• osebe, ki so volj izpostavljene industrijskim kancerogenim agensom na delovnem mestu in v kraju stanovanja (kemikalije, npr. azbest, benzen, pesticidi, radioaktivne snovi, vinilklorid, saje, katran, mineralna olja in dr., težke kovine – svinec, živo srebro, kadmij…, kovine, npr. krom in njegove spojine, nikel v postopku prečiščevanja in dr., industrijski prah…).

na vrh

REVOLUCIONARNA ODKRITJA PROTI AIDS-u

Številnim zdravstvenim delavcem se še vedno zdi “bogokletna” že sama misel, da bi zdravilne gobe lahko na kakršenkoli način pomagale v boju zoper HIV-a, virus, ki povzroča AIDS oziroma sido. A prav na tem področju obstajajo neka revolucionarna odkritja, celo že pred močnimi (in zelo dragimi) “koktajli” zdravil zoper AIDS, ki so jih začeli pred kratkim uporabljati in ki niso čisto nenevarna, prav tako pa se še ne more točno določiti trajnost njihovih pozitivnih efektov.

Z vrsto raziskav je ugotovljeno, da aktivne snovi v posameznih vrstah gob neposredno ali s posredovanjem različnih faktorjev humoralne in celične imunosti preprečujejo razmnoževanje virusov in razvoj virusnih infekcij, pri čemer se antiviralna in antitumorska aktivnost pomembno preklapajo. Kadar govorimo o AIDS-u, so raziskave na poskusnih živalih, kulturah humanih celic in na obolelih zaradi AIDS-a in z njim povezanih bolezni pokazale, da lentinan, PSK in druge snovi iz določenih gob delujejo na nekaj obrambnih linijah: Zavirajo prileganje HIV-a na celice “gostitelja”; zavirajo nastajanje encimov reverzne transkriptaze, s pomočjo katerega HIV “prepisuje” svojo gensko šifro v DNK napadenih celic; preprečujejo razmnoževanje HIV-a ki je že prodrl v “gostiteljeve” celice. Stimulirajo aktivnost makrofagov, krepijo delovanje interlevkina 1 in pomagajo pri nastajanju antitelesc. Komponente iz zdravilnih gob močno pripomorejo k proizvodnji limfocitov T in preprečujejo zmanjševanje njihovega števila – v zdravem organizmu in v organizmu, ki ga je napadel HIV. Krepijo tudi druge imunološke funkcije – pospešujejo obnavljanje celic kostnega mozga, izboljšujejo aktivnost naravnih ubijalskih (NK) celic, krepijo “požrešnost” polimorfonuklearnih celic za viruse in prispevajo k povečanju “pomožnih” T4 (CD4) limfocitov.

na vrh

OD JAPONSKE NA ZAHOD

T. Aoki je v prvi polovici 80-ih let opisal antiviralne učinke, še posebej anti-HIV efekte lentinana, polisaharida iz gobe shiitake. Tochikura, Nakashima in Yamamoto z Univerze Yamaguchi, so koncem tega desetletja z raziskovanjem agensov, ki so učinkoviti proti 4 sojem HIV-1 in enemu soju HIV-2 ugotovili, da sulfat lentinana blokira infekcijo s celice na celico pri vseh sojih, razen pri enemu in sicer na ravni 85.9% do 96,9%. Ekstrakt iz micelija shiitake (LEM) takšno infekcijo zavira skoraj na isti ravni in sicer pri vseh raziskovanih sojih HIV-a, prav tako pa tudi PSK iz gobe Coriolus versicolor. Za primerjavo: AZT kot do tedaj edino uradno zdravilo proti AIDS-u praktično ni deloval proti infekcijam s celice na celico (stopnja zaviranja je bila samo 2,8 – 10,2%). O tem je bilo objavljeno poročilo že davnega leta 1989 v njujorškem “Journal of AIDS”.

Za PSK je bilo že pred tem ugotovljeno, da zavira infekcijo s HIV-om tako, da modificira receptorje virusov ali pa preprečuje povezovanje virusov z limfociti, ima pa tudi splošno antiviralno aktivnost s spodbujanjem izločanja interferona. Dharmananda je takrat opozoril, da prva klinična poročila in izkušnje praktikov opozarjajo na to, da bi bili lahko tudi imunostimulativni polisaharidi iz zdravilne gobe Ganoderma lucidum koristni za osebe, okužene s HIV-om, a v 90-ih letih je o tem poročal tudi B. K. Kim. Takrat je tudi nekaj ameriških zdravnikov poročalo o poboljšanju stanja pacientov s Kaposijevim sarkomom in drugimi simptomi AIDS-a po uporabi ekstrakta iz gobe velike zraščenke (Grifola frondosa). Zato je bilo logično tudi izboljšanje splošnega stanja in imunoloških parametrov nekaj italijanskih pacientov z AIDS-om, ki so bili leta 1995 tretirani z ekstrakti iz nekaj vrst zdravilnih gob, pripravljenih pri nas na Hrvaškem.

Z uporabo zdravilnih gob v borbi zoper AIDS-a se je začelo že lete 1983 na Japonskem, ko je bila – po poročanju Aokija – neka HIV pozitivna 57-letna ženska prvič tretirana z lentinanom in sicer tako uspešno, da se ji je zdravstveno stanje popolnoma normaliziralo. Ves svet oziroma vsa strokovna javnost je bila o tem seznanjena leta 1985 na Tretji mednarodni konferenci imunofarmakologov v Firenzah. Ženska je bila pred tem operirana zaradi raka dojke in takrat je bila verjetno med operacijo inficirana s HIV-om s transfuzijo krvi. Po 5-mesečnem jemanju lentinana je bilo ugotovljeno, da ni več HIV pozitivna, število “pomožnih” limfocitov T se ji je znatno izboljšalo, povečala pa se je tudi aktivnost naravno-ubijalskih (NK) celic s 36% na 80,8%. Tri leta pozneje je bila še vedno zdrava in ni bilo več potrebe, da še naprej dobiva zdravilo.

na vrh

“SPOPADANJE” S HIV-om

Tri leta pozneje je japonska vlada odločila, da se naj lentinan uporablja v nacionalnem raziskovalnem programu boja zoper AIDS na Japonskem. V raziskavo so najprej vključili hemofilike, ki so bili pozitivni na HIV in v manj kot 3 mesecih so se pri nekaterih limfociti skoraj normalizirali. Sledilo je odprto preverjanje vpliva lentinana na HIV na 16 medicinskih fakultetah in bolnišnicah. V svetu danes vse več medicinskih strokovnjakov ve, da lentinan še posebej pomaga pri stimuliranju in okrevanju “pomožnih” limfocita T. To je prvo imuno-zdravilo, ki izboljšuje ubijalsko sposobnost limfocitov T z obnavljanjem funkcije “pomožnih” limfocitov T, brez katerih to ne bi bilo možno. Zato so tudi v ZDA začeli leta 1989 s kliničnimi raziskavami uporabe lentinana zoper AIDS-a in v pilot-študiji je pri 30% pacientih povečano število “pomožnih” T4 limfocitov.

Pomen povečanja limfocitov T4, čeprav njihovo število ostaja pokazatelj napredovanja ali izginjanja bolezni, je relativiziralo odkritje, da HIV z napadom na makrofage in dendritične celice v limfnih vozlih in v koži blokira njihove mehanizme za obveščanje imunološkega sistema, da se mora proizvesti dovolj limfocitov T za učinkovit boj z virusi. Za razliko od limfocitov T makrofagi živijo naprej, tudi, ko so okuženi s HIV-om in tretira se jih z imunostimulansi – razmnoževanje HIV-a se zmanjša. Lentinan pa ima še eno nalogo -stimuliranje makrofagov. Pri tem se mnogo boljši rezultati dosežejo s kombiniranjem lentinana z antiviralnimi zdravili. Kaneko je s sodelavci “izmeril”, da lentinan skupaj z AZT zavira HIV od 5 do 24 krat učinkovitejše kot pa AZT sam.

Posebej pa je pomemben ekstrakt iz micelija gobe shiitake (LEM). Že omenjena raziskava Tochikure in sodelavcev je dokazala, da LEM z zelo visoko stopnjo blokira infekcijo različnih sojev HIV-a s celice na celico in da poleg drugih raziskovanih snovi z enako učinkovitostjo blokira tudi zunajcelični način infekcije s HIV-om (z zunajceličnimi telesnimi tekočinami). Z blokiranjem obeh glavnih načinov inficiranja s HIV-om je na začetku LEM bolj pomemben kot AZT, ki ne samo da je drag, ampak tudi toksičen za kostni mozeg in povzroča vrst drugih resnih in nevarnih stranskih učinkov; poleg tega postane sčasoma vse manj učinkovit in ne podaljšuje življenja, čeprav se ga začne uporabljati zelo zgodaj. LEM pa je netoksičen tako, kot običajna človeška hrana, poleg tega pa je tudi manj drag. In kar je morda najpomembnejše, kar so že proti koncu 80-ih ugotovili H. Suzuki in njegovi sodelavci s Tokijskega vseučilišča, neke komponente LEM-a poleg tega, da aktivirajo makrofage, da uničujejo HIV, obnavlja celice kostnega mozga, tega “rojstnega mesta” naših obrambnih celic. Gre za derivat lignina EP3, ki ne samo, da je za 90% zavrl ustvarjanje encimov, s katerimi HIV sam sebe “prekopira” v napadene celice, pač pa je povsem preprečil HIV, da kvari zelo občutljive limfocite T. Ta najbolj učinkoviti del LEM-a hkrati deluje tudi imunostimulativno in antiviralno. Vrhunec absorpcije doseže v 6 urah od zaužitja, največ pa se ga nabere v jetrih, bezgavkah, ledvični skorji in v vretencih. Sharon poroča, da na podlagi teh japonskih uspehov ljudje z AIDS-om in HIV pozitivni, ki še nimajo večjih simptoma bolezni, jemljejo 2 g LEM na dan, dokler simptomi nepovratno ne izginejo (predpostavlja se, da je to 6-12 mesecev), nato pa preidejo na odmerek po 650 mg na dan za vzdrževanje.

Vladajoča medicinska rutina še vedno meni, da ni več vrnitve, ko postane posameznik HIV pozitiven. Vendar pa je Jones že v 80-ih v ZDA uspel nekega “prenosnika klic” (HIV pozitiven, ki še nima bolezenskih znakov) 2 meseca zdraviti z LEM-om ter je dosegel, da virusnega antigensa ni bilo več možno najti: pacient je postal HIV negativen.

na vrh

CEPIVO? IMUNOST?

Odkar je znano, da se HIV pri seropozitivnih osebah dolgo prikriva v tkivu bezgavk, preden odločilno poškoduje obrambni sistem, del znanstvenikov, ki se ukvarjajo z AIDS-om, meni, da ni treba čakati, da začne število limfocitov T upadati, ampak da je potrebno takoj začeti z uporabo agensa, ki podaljšuje življenje. To in pa možnost, da nekateri pacienti zaradi dovolj zgodnjega tretmaja z imunostimulativnimi in antiviralnimi snovmi nikoli ne dobijo simptome AIDS-a. Seveda je vsekakor potrebno razviti zdravila, ki ne bodo uničevala organizem, če se jih uživa dolga leta, verjetno desetletja, morda tudi vse življenje. Vsak tretma mora verjetno vključiti več agensov. Neškodljivi izdelki iz shiitake in drugih zdravilnih gob poleg drugih efikasnih naravnih izdelkov, ki se raziskujejo, vsekakor sodi v prvo skupino kandidatov za redno uporabo v boju zoper AIDS-a, pa naj jih dominantna zahodna medicina še tako ignorira ali omalovažuje.

Na 11. svetovni konferenci o AIDS-u, ki je bila leta 1996 v Vancouverju, je italijanski imunolog Mario Clerici poročal o rezultatih širšega evropskega raziskovanja AIDS-a, ki ga je opravila njegova ekipa. Pri tem je podal oceno, da celo 30-50% ljudi, ki pridejo v kontakt s HIV-om, ne postanejo seropozitivni prav zaradi svojega močnega imunosistema. Ali ni to še en argument v prid k temu, da se poleg izogibanja infekciji s HIV-om in obolevanjem zaradi AIDS-a in preprečevanja rizičnega obnašanja začne z uporabo tudi neškodljivih imunostimulansov iz zdravilnih gob, da bi bil rizik še manjši.

na vrh

GOBE PROTI DRUGIM VIRUSNIM INFEKCIJAM

Zdravilne gobe so lahko zaradi svojih imunostimulacijskih in antiviralnih sestavin zelo koristne tudi proti drugim virusom. Omogočajo zaščito proti infekcijam, če jih jemljemo pred kontaktom z virusom, lahko pa pomagajo organizmu, da zavre infekcijo in jo premaga, če je do nje že prišlo in pospešujejo okrevanje. Določene vrste gob lahko v precejšnji meri preprečijo ali olajšajo premagovanje virusov parainfluence in rinovirusov (prehlad), influence (gripe), herpes simplex in virusov herpes zoster, cytomegalovirusov, Epstein – Barrovega virusa (infektivna mononukleoza – “bolezen poljubljanja”), raznih virusov hepatitisa in drugih. Šanse za to so večje, če je ohranjena naravna obrambna moč organizma in če se je začelo gobe ali njihovih izdelkov uporabljati dovolj zgodaj.

Antiviralne lastnosti (višjih) gob sta začela raziskovati že Cochren in Lucas proti koncu 50-ih let, pri čemer sta ugotovila, da zelo dobro zaščito proti virusu poliomelitisa pri miših daje orjaška trosovka (Calvatia gigantea) in travniški kukmak (Agaricus campestris). Cochren je s sodelavci leta 1966 ugotovil, da so proti virusom influence učinkoviti jurčki (Boletus edulis), orjaška trosovka, maslena lupljivka (Suillus luteus), shiitake in brezova odpadljivka (Piptoporus betulina). Yamamura in Cochren sta sredi 70-ih iz shiitake izolirala Ac2P, ki selektivno zavira orthomyxoviruse (med katere sodijo tudi virusi influence), oče in sin Mori pa sta v v shiitakeju našla virusom podobne delce, ki v organizmu spodbujajo izločanje interferona. F. Suzuki in njegov tim so odkrili, da tudi RNA iz spor shiitake spodbuja proizvodnjo interferona, ter da spojina KS-2, ekstrahirana iz micelija shiitake, daje pomembno profilaktično in terapijsko zaščito proti virusom influence. Vrednost teh odkritij je izjemno pomembna prav zaradi velikosti problemov, ki jih zdravstvu in človekovemu zdravju povzročajo občasne epidemije gripe po vsem svetu.

Lendinan iz shiitake deluje z aktiviranjem humoralne in celične imunitete ne samo proti HIV-u, pač pa tudi proti drugim virusom, vključno proti virusom influence, pri čemer krepi tudi splošno odpornost proti virusnim infekcijam dihal. LEM in njegova sestavina EP3 sta popolnoma preprečila okvare celic, inficiranih s herpes simplex virusom tipa 1 in 2, ter celic, inficiranih z virusom konjskega encefalitisa, delno pa sta zavrla virus mumpsa, ošpic in polio virus.

V argumentaciji svojega zahtevka za priznanje patenta v ZDA je japonski pionir proizvodnje in raziskovanj lastnosti LEM-a C. Iizuka že sredi 80-ih let navedel rezultate raziskav efektov polisaharidne komponente LEM-a, pomešanih z rastlinskim faktorjem rasti zeatinom: brez te mešanice je preživelo samo 10% miši, inficiranih s herpesom, ko pa so miši dobile preparat dva dni po smrtonosnem odmerku herpesa, jih je preživelo 75%, ko pa so dobile preparat dva dni pred infekcije, jih je preživelo 90%. Koga in sodelavci so že na začetku 90-ih izolirali antiherpesno frakcijo LEM-a in jo imenovali JLS-18. Dokazali so da le-ta, ne glede na to, ali je uporabljena lokalno ali oralno, preprečuje razmnoževanje virusov v organizmu, pa tudi ponovno pojavo bolezni pri že prej inficiranemu “gostitelju”. Jones je skupino oseb z genitalnim herpesom 3 meseca tretiral z LEM-om, kar je pri 30% povzročilo znatno izboljšanje, pri 30% zmerno, pri 10% se je bolezen stabilizirala, pri drugih pa ni bilo poslabšanja. Ortodoksna medicina še ne daje primernih rešitev zoper ta virus, ki se vse bolj širi in s katerim je inficirano na milijone ljudi po vsem svetu, medtem, ko je genitalni herpes verjetno najbolj množična spolna bolezen.

na vrh

POMOČ PROTI HEPATITISU

Tako kitajski kot tudi japonski raziskovalci so posvetili mnogo pozornosti hepatoprotektivnim snovem v zdravilnih gobah. Lentinan je pokazal zaščitno delovanje na jetrih pri živalih, LEM pa je izboljšal funkcijo jeter in ustvarjanje antitelesc pri hepatitisu B. V kombinaciji s polisaharidi iz Ganoderma lucidum i Coriolus versicolor je lentinan izboljšal ali povsem normaliziral neke jetrne encime pri miših s toksičnim hepatitisom.

Hepatitis je sicer najbolj masovna bolezen, zaradi katere u svetu umre na leto več kot dva milijona ljudi, z virusi pa je okuženo več kot 300 milijonov ljudi. Več kot 30% okuženih oseb dobi kronični aktivni hepatitis, katerega nadaljnji zapleti so lahko rak jeter, ciroza in odpoved jeter. Infekcije alfa – interferona, ki so v uporabi od leta 1992, prispevajo k okrevanju samo v 40% primerov. Poskusi z LEM-om v 16 japonskih klinikah so usmerili pozornost na ustvarjanje antitelesc pri kroničnemu hepatitisu B. V neki pilotski študiji je štirimesečna uporaba LEM-a pri 36,8% pacientih s kroničnim hepatitisom omogočila inaktivacijo virusa, v drugih študijah pa je LEM v manj kot treh mesecih popolnoma pozdravil paciente s hudimi epidemičnimi oblikami bolezni. Glede na imunostimulacijski način delovanja, oziroma od stimulacije izločanja lastnega interferona in ustvarjanja antitelesc dalje bi bilo logično za pričakovati tudi dobre efekte v boju z virusi hepatitisa C in D in drugih virusov hepatitisa, ki se pojavljajo ali ki se bodo pojavljali v prihodnosti.

Naše skromne in občasne izkušnje na Hrvaškem so kljub vsemu indikativna ker se je izkazalo, da ekstrakti iz nekih zdravilnih gob precej pospešujejo okrevanje po nekih infekcijah z virusi herpes zostra in herpes simplexa, pa tudi z virusi influence (gripa) in virusi parainfluence in rinovirusi – povzročitelji prehlada. Posebej obetavne so pomembne in zelo pomembne izboljšave, do katerih je prihajalo po večmesečnih tretmajih hepatitisa, posebej hepatitisa C.

na vrh

GOBE VARUJEJO ŽILE, SRCE, MOŽGANE…

Najpogostejši vzrok za zdravstvene tegobe in smrti sodobnega človeka so kardiovaskularne bolezni. Previsoka raven maščobe v krvi in visok pritisk sta vzrok za aterosklerozo, ki je osnovna motnja ožilja, ki zožuje žile, moti krvotok in povzroča vse slabšo prehrano tkiva in organov in s tem povzroča različne bolezni srca in ožilja. Sama arterijska hipertenzija (visok pritisk), ki je ena izmed najpogostejših zdravstvenih tegob, poškoduje notranjost arterij in pospešuje razvoj koronarne ateroskleroze, zato je eden izmed glavnih faktorjev rizika za nastanek srčnih obolenj (angina pektoris, predinfarktno stanje, infarkt miokarda, miokardiopatija, nenadna smrt zaradi srca), ishemije in možganske kapi, tromboze, pljučne embolije, gangrene, slabitev delovanja ledvic, motnje potence…

Kako ta mehanizem funkcionira? Ateroskleroza se razvija tako, da nakopičeni holesterol v arterijah postopoma blokira krvotok. Previsok nivo holesterola, prvenstveno tistega nizke gostote, povzroča strjevanje krvnih zrnc oziroma povečano viskoznost (lepljivost) krvi, a po 30-tih letih življenja stene naših žil postajajo vse manj raztezljive. To vodi do strjevanja krvnih zrnc, zaradi zmanjšane elastičnosti žil pa se zmanjšuje tudi pretok krvi, s tem pa tudi “izpiranje” strdkov. Kar je še slabše, strdki se še lažje prilepijo na stene arterij, ko smo pod stresom, pri tem pa jim pomaga tudi mastna prehrana.

Z znanstvenimi raziskavami je potrjeno popularno znanje narodne medicine ljudstev na daljnem vzhodu, da je goba shiitake (Lentinus edodes) hrana, ki “aktivira krvotok ” in preprečuje ali celo zdravi “možganske krvavitve “. Ne samo shiitake, pač pa tudi neke druge vrste zdravilnih gob vsebujejo eritadenin, grifolin, visoko nenasičene maščobne kisline, derivate nekih ganoderičnih kislin, nevtralna detergent-vlakna in hitinska vlakna… , ki v znatni meri znižujejo oziroma ohranjajo normalen nivo maščob (holesterola, triglicerida in fosfolipida) v krvi. Druge snovi iz določenih vrst gob (germanij, lentinan, tirozinaza…) neposredno izboljšujejo krvotok, širijo krvne žile, preprečujejo zmanjševanje njihove elastičnosti in še posebej povečujejo oskrbo žgan in srca s krvjo. K tem procesom še dodatno prispevajo snovi, ki na neškodljiv in naraven način umirjajo centralni in avtonomni živčni sistem, kar še dodatno regulira tlak. Nukleozidi in drugi derivati nukleinskih kislin in adenozin preprečujejo agregacijo krvnih zrnc (antitrombotski efekt).

Rezultate prve raziskave so že davnega leta 1974 objavili Kaneda in sodelavci s Tohokujskega vseučilišča na Japonskem. Oni so 10 tednov v prehrano podgan dodajali določeno količino gob ter so ugotovili, da je shiitake znižala koncentracijo holesterola v krvi za povprečno 24%. Ko so živali hranili z dodano 1% količino holesterola, je bil učinek še bolj dramatičen – zmanjšanje holesterola za 36 – 45%. Določen učinek imajo še neke vrste gob, celot bukova kresilka (Fomes fomentarius). Z vrsto eksaktnih testiranj so pozneje ugotovili, da enako učinkujejo tudi Ganoderma lucidum, Coriolus versicolor ter na Daljnem vzhodu priljubljene omiljene užitne gobe bezgova uhljevka (Auricularia auricula).

Glavna aktivna sestavina shiitake s hipolipidemičnim delovanjem se imenuje eritadenin. Ta sestavina začne zniževati holesterol v krvi že 3 ure po zaužitju, kar je bilo najprej ugotovljeno na podganah. To delovanje traja tudi do enega leta, ko se sestavina izključi iz prehrane! Prav tako se je izkazalo, da eritadenin znižuje nivo vseh maščob v krvi – holesterole (še posebej tiste “nevarne” – z nizko gostoto), trigliceride in fosfolipide. To vse pa ne vpliva na sintezo holesterola, nujnega za izgradnjo celic. Nasprotno, deluje tako, da pospešuje predelavo holesterola v jetrih in njegovo izločanje s prebavo ter je ta prilagoditev presnove kot pomoč pri “razmaščevanju” krvi dolgotrajna. v shiitake ima in drugih snovi s takšnim delovanjem: Kurasawa in sod. so to dokazali za nevtralen detergent – vlakna. Neprekinjeno linijo raziskovalnih naporov so izkazale tudi raziskave Sugiyame in sodelavcev, ki so sredi 90-tih let dokazali, da obstaja v veliki zraščenki aktivna snov grifolin, ki prav tako znižuje holesterol v krvi.

na vrh

KAKO ZMANJŠATI HOLESTEROL?

Ti pozitivni efekti so seveda dokazani tudi pri ljudeh. Suzuki in Ohshima sta že 1974 leta na Nacionalnem inštitutu za hrano v Tokiju opravila poskus s 3 skupinami zdravih mlajših žensk: po samo 7 dneh sta v 2 skupinah, ki sta predhodno jedli posušene shiitake, zabeležila zmanjšanje holesterola za povprečno 7%, v skupini, ki je jedla sveže shiitake, pa je bilo to povprečno 12%. Ko so ta poskus izvedli z osebami, starejšimi od 60 let, se raven holesterola v krvi v prvih 3 dneh ni znižala, vendar pa se je po enem tednu znižala za povprečno 9%. Pri vsem tem pa je najpomembnejše to, da je povečanje maščob v prehrani povzročilo še večje zmanjšanje holesterola: pri skupini raziskovank, ki so v prehrani brez gob na dan zaužile dodatnih 60 g masla, se je raven holesterola v enemu tednu povečala za 14%, pri skupini, ki je poleg tega masla uživala tudi sveže shiitake, pa se je raven holesterola znižala za 4% – torej, skupno znižanje ravni holesterola je znašalo pri tej skupini kar 18%.

Mori navaja v svoji klasični knjigi “Mushrooms as Health Foods” tudi rezultate neke obsežnejše raziskave, ki je obsegala 420 mlajših žensk in 40 starejših oseb: po 7 dneh uporabe shiitake se je raven holesterola pri starejših znižala za 7-15%, pri mlajših ženska pa od 6-12%.

na vrh

ATEROSKLEROZA NI USODA…

Leta 1989 sta Li Hua Ren (Ryong) in A. V. Vasiljev s sodelavci s Kardiološkega raziskovalnega inštituta ZSSR in Živilskega inštituta Akademije medicinskih znanosti v Moskvi objavila rezultate zelo pomembne raziskave. Na zdravih in bolnih osebah ter na kulturah celic notranje plasti aorte (intime) so 2-3 ure po smrti testirali učinek 20 vrst gob glede na nastajanje holesterola (plakov oziroma ateromov) v arterijah. Izmed 13 vrst, ki so izkazale aktivnost za zniževanja maščob v krvi je imelo 9 je gob antiaterogeno delovanje, s katerim so zavirale povečanje holesterola in preprečevale okvare arterij pri srčnih bolnikih v obliki zadebeljenega degenerativnega tkiva na notranjih stenah arterij. Poleg shiitake, za katero je kitajski zdravnik iz 14. st. Wu Rui dejal, da je “dobra za zdravljenje srčnih tegob”, je pritegnila pozornost tudi učinkovitost gob Tricholoma matsutake, Sarcodon aspratus in Ganoderma lucidum. Najbolj učinkovite gobe imajo tako zelo prodorno delovanje, da so vzorci serumov zdravih oseb, ki so po kratkotrajnem stradanju pojedle samo manjši obrok takšnih gob, zelo zmanjšale raven holesterola v aterosklerotskih celicah, vzetih srčnim bolnikom. Na koncu sta bili za testiranje kroničnih srčnih bolnikov izbrani kot “prehramben dodatek” v enem samem odmerku dve vrsti gob – shiitake in najbolj učinkovita izmed vseh Ganoderma lucidum: neverjetno, toda resnično, serum kroničnih srčnih bolnikov je na kulture celic zdravega srca vplival toksično ter je povzročal nabiranje holesterola in ustvarjanje ateromov, to pa se je spremenilo po zaužitju katerekoli izmed teh gob! Rezultati so bili zares pomembni: do 5 ur po zaužitju enega odmerka shiitake ali Ganoderma lucidum je do tedaj toksični serum “izgubil sposobnost zbiranja holesterola” za 30-41%.

Veliko ameriško raziskovanje J. Stamlerja in sodelavcev o povezanosti holesterola in bolezni srca je indiciralo, da se vsakič, ko znižamo svojo raven holesterola za 1%, za 2% zmanjša tveganje za razvoj srčne bolezni ne glede na druge faktorje. Pri umrlih moških v srednjih letih je približno polovica vseh smrti bila posledica srčnih bolezni, povezanih s previsoko ravnijo holesterola. Z vsakim povečanjem holesterola se poveča tudi rizik za nastanek koronarne skleroze. Pri ženskah je ta stopna nižja, vendar, kakor je dokazal L. A. Simons v analizi smrti zaradi skleroze koronarnih arterij v 19 državah (svetovno povprečje je 31% smrtnih primerov zaradi srčnih bolezni, povezanih s povišanim holesterolom) je ta stopnja še vedno visoka. Večina oseb s previsoko ravnijo holesterola bi morala ta nivo znižati za 30-50%. Farmacevtska industrija proizvaja zdravila tudi za to. Vendar pa se postavlja vprašanje, kakšna je cena uporabe zdravil za tako veliko zniževanje holesterola, s kakšnimi stranskimi učinki in s kako dolgotrajnim učinkom.

Pri tem moramo opozoriti tudi na rezultate raziskav, ki so dokazale, da povišani holesterol pomeni npr. tudi večji rizik za nastanek raka dojke in raka na pljučih pri ženskah nekadilkah, pa tudi za zmanjšano ustvarjanje antitelesc, manjšo sposobnost makrofagov, da iz organizma očistijo tuje celice in za druge imunološke motnje.

na vrh

… PRAV TAKO TUDI NE VISOK PRITISK

Raziskave so potrdile tudi trditve tradicionalne kitajske in japonske medicine, da shiitake, Ganoderma lucidum in še nekatere vrste gob ublažujejo in znižujejo visok pritisk. Kabir je pri podganah s hipertenzijo uspel z zdravilnimi gobami zelo znižati pritisk v samo 14 dneh, ti efekti pa so klinično preverjeni tudi pri ljudeh. Neka pilot študija na Kitajskem, opravljena proti koncu 80-tih, je dokazala, da sta se visok pritisk in visok holesterol pri srčnih bolnikih zelo popravila v 20-48% primerih, nivo holesterola pa je po nekajmesečni uporabi ekstrakta iz gob zmanjšan v 68% primerih. Raziskave v 7 kitajskih bolnišnicah so dokazale splošno izboljšanje pri srčnih boleznih v kar 81,8% primerih.

V Ganoderma lucidum in še nekaterih vrstah gob so izolirane snovi, ki krepijo srce (kardiotoniki), ublažijo aritmijo, zmanjšujejo število srčnih utripov, zmanjšujejo upor v perifernih in koronarnih arterijah, izboljšujejo prekrvavitev možganov, povečujejo oskrbo srca s kisikom brez spreminjanja pritiska, delujejo sedativno in antikonvulzivno, pri srčnih bolnikih blažijo simptome, kot je drhtenje srca, izgubljanje oteženo dihanje, bolečine v področju srca in edeme. V obsežnem delu “Pharmacology and applications od Chinese Materia medica”, objavljenemu v drugi polovici 80-tih let v Singaporu, sta Chang in But opisala o klinične študije, ki so dokazale, da tudi pri ljudeh uporaba zdravilnih gob zmanjšuje esencialno in renalno hipertenzijo. Sredi 90-tih je Cheng s sodelavci dokazal, da ekstrakt Ganoderme lucidum zmanjšuje viskoznost (lepljivost) krvi pri pacientih z visokim pritiskom in holesterolom, med katerimi so nekateri okrevali po možganski kapi. Korejska raziskovalca Lee in Rhee sta malo pred tem objavila rezultate svoje raziskave, s katero sta dokazala, da ekstrakt micelija Ganoderme lucidum zmanjšuje krvni pritisk tako, da zavira aktivnost simpatičnega živčnega sistema.

Poleg vsega shiitake preprečuje lepljivost krvi ali agregacijo krvnih zrnc, kar sta prva dokazala Hokah in Hokah s Havajskega vseučilišča leta 1981. Ugotovila sta, da ima neka vrsta bezgove uhljevke (Auricularia polytricha) antitrombotični efekt, ki je kar 8 krat močnejši kot shiitake. S poznejšimi raziskavami je takšen efekt zabeležen tudi pri A. auricula (ob tem pa tudi dodatno preprečevanje strjevanja krvi), pri Ganoderma lucidum (aktivna snov je adenozin), pri miceliju gobe Coriolus versicolor (z dodatnim vazodilatacijskim delovanjem) in dr.

na vrh

PREPREČITI IN ZDRAVITI

Danes bi bilo seveda neresno in neodgovorno, če bi z zdravilnimi gobami in proizvodi iz gob tretirali akutne zaplete pri boleznih srca in ožilja, še posebej tiste, ki neposredno ogrožajo življenje in za katere je potrebna nujna medicinska intervenca. Uporaba gob je “omejena” na aspekte, za katere uradna zahodna medicinska rutina nima (zadovoljivih) rešitev: prvi takšen aspekt je preventiva bolezni srca in ožilja, drugi ublaževanje in olajševanje kroničnih kardiovaskularnih bolezni in tretji pospeševanje okrevanja po medicinski saniranih urgentnih stanjih (npr. srčni infarkt ali možganska kap).

Ko govorimo o preventivi zoper aterosklerozo, ki se ji dejansko ne poklanja dovolj pozornosti, moramo ugotoviti, da so riziku za to osnovno motnjo ožilja načeloma bolj izpostavljeni moški ne glede na njihovo starost in ženske, starejše od 35 let. Dodatno in povečano so temu procesu izpostavljeni, s tem pa tudi ogroženi vsi, ki jedo mnogo mastne hrane oziroma hrane, ki vsebuje mnogo živalskih maščob, osebe, pri katerih obstaja večja verjetnost, da so huda ateroskleroza in z njo pogojene kardiovaskularne bolezni rezultat podedovanosti, kadilci, ledvični bolniki, bolniki s sladkorno boleznijo, bolniki z visokim pritiskom in osebe, ki niso dovolj telesno aktivne.

Z uporabo določenih gob je možno učinkovito zmanjševati kronične bolezni srca in ožilja in pospešiti okrevanje po njihovih akutnih zapletih, nato pri visokem pritisku (še posebej pri hudih in malignih hipertenzijah), aterosklerozi, trombozi globokih ven, pljučni emboliji, suhi gangreni, koronarni sklerozi, srčnemu infarktu, ishemiji, možganski kapi, aterosklerozi , ki so jo povzročile ledvične bolezni in podobno ter pri hiperlipidemiji, žolčnih kamnih, gihtu, aterosklerozi in hipertenziji, ki jih je povzročila motnja potence in dr.

Na Hrvaškem so do sedaj z uporabo zdravilnih gob zabeleženi pozitivni rezultati glede zmanjšanja ravni holesterola in trigliceridov v krvi s podaljšanim delovanjem, glede zniževanja visokega pritiska, vključno z uravnovešenjem oscilirajočega krvnega pritiska, hitrega okrevanja po hudih poškodbah glave v prometni nesreči, uklanjanju cirkulatornih motnji v nogah in rokah, kot tudi prispevek pri saniranju hude ishemije in začetne gangrene na nogah sladkornih bolnikov in hipertonikov, ki je predhodno pretrpel tudi možgansko kap, s čimer je preprečena amputacija obeh nog, ki so jo do tedaj zdravniki šteli za edino rešitev.

na vrh

NORMALIZACIJA KRVNEGA SLADKORJA

Neke vrste zdravilnih gob lahko optimalno regulirajo krvni sladkor pri že nastali sladkorni bolezni (diabetes mellitus) ob splošni uvedbi zdravega načina življenja, s čimer se tudi preprečuje nastanek in razvoj sladkorne bolezni pri zdravih osebah in osebah z mejno obliko sladkorne bolezni.

Sodobne znanstvene raziskave so potrdile določene izkušnje ljudske medicine, še posebej tradicionalne kitajske in japonske medicine glede hipoglikemičnega delovanja nekaterih vrst gob: majniška kolobarnica (Calocybe georgii), shiitake (Lentinus edodes), vijoličasta kolesnica (Lepista nuda), Ganoderma lucidum, velike zraščenke (Grifola frondosa), vodena štorovka (Psathyrela hidrophylla) in dr. Neke aktivne snovi iz gob spodbujajo izločanje inzulina v organizmu, druge zmanjšujejo raven glukoze v krvi brez povečevanja izločanja inzulina, za nekatere vrste gob pa je ugotovljeno hipoglikemično delovanje, ne pa tudi mehanizem tega delovanja. Na Kitajskem in Japonskem je že od prastarih časih prisotna praksa normalizacije ravni krvnega sladkorja z uporabo posameznih vrst gob v prehrani (predvsem shiitake), o čemer poročajo renomirane že omenjane avtoritete za tradicionalno kitajsko in japonsko uporabo zdravilnih gob. To se ni smatralo, prav tako se tudi danes ne smatra za nekaj eksotičnega in neresnega, pač pa del vpeljane in preverjene medicinske prakse, za katero so tudi velike izkušnje medicinskih strokovnjakov in eksaktni eksperimenti na živalih ter klinične raziskave na ljudeh. V primerjavi s tem v Evropi in Ameriki izsledki posameznih strokovnjakov in znanstvenikov niso imeli nikakršnega pomembnejšega raziskovalnega in praktičnega odmeva: glede tega je karakterističen primer strokovnega poročila francoskega zdravnika M. Potrona o antidiabetičnih učinkih majniške kolobarnice, vijoličaste kolesnice in vodene štorovke, objavljen davnega leta 1956 v pariškem strokovnem časopisu “Concours medical”.

Poleg hipoglikemičnih efektov plodnih teles in micelijev določenih vrst gob je dokazano, da raven krvnega sladkorja znižujejo tudi snovi iz gob, kot so ganoderani A in B iz Ganoderme lucidum (Hikino in sod.), lentinan iz shiitake, tiosulfonat in dietna vlakna. Satoh in sod. z Medicinske fakultete japonskega vseučilišča Tohoku so ugotovili, da lentinan pri miših efikasno zavira razvoj sladkorne bolezni (tip I), ki je odvisna od inzulina. Sharon poroča, da je pri sladkorni bolezni, ki ni odvisna od inzulina (tip II) LEM pri podganah povzročil povečano izločanje inzulina in zmanjšanje ravni holesterola, medtem, ko je pri ljudeh prišlo do normalizacije ravni krvnega sladkorja in ravni izločanja sladkorja v urinu. Izkazalo se je tudi to, da tiosulfonat zavira delovanje faktorjev, ki v organizmu uničujejo vitamin B1, ki regulira metabolizem ogljikovih hidratov. G. Chihara je opozoril, da dietna vlakna iz gob, ki se ne morejo prebaviti niti absorbirati, v črevesju odstranjujejo škodljive snovi, hkrati pa so dobra podlaga za enterobakterije, kar s kombiniranim delovanjem preprečuje nastanek in razvoj sladkorne bolezni ter ateroskleroze, hipertenzije in tromboze. Nekatere raziskave so pokazale, da k nastanku in razvoju sladkorne bolezni prispevajo tudi določene imunološke in z virusi povzročene motnje, na katere lahko zelo vplivajo snovi iz gob, ki imajo imunomodularne in antiviralne efekte.

na vrh

PREPREČITI USODNE POSLEDICE SLADKORNE BOLEZNI

Poleg tega, da prispevajo k normalizaciji ravni krvnega sladkorja, lahko previdna uporaba zdravilnih gob podpre in prispeva k učinkovitosti tudi drugih splošnih ukrepov za regulacijo sladkorne bolezni: zniževanje ravni holesterola in trigliceridov ter dodajanje vlaken prispeva k bolj zdravi prehrani in zmanjšanju telesne teže; povečuje kondicijo (fizično moč in zdržljivost), s čimer olajšuje in prispeva k večji in nujni telesni aktivnosti sladkornega bolnika; z navedenimi mehanizmi prav tako znižuje povišani krvni pritisk in pospešuje krvotok; poleg tega vnaša vitamin B1 in preprečuje njegov prehiter razkroj v organizmu, omogoča lažje preprečevanje in prenašanje stresa; krepi odpornost proti virusnim infekcijam in izboljšuje celotno imuniteto posameznikov. Vse to prispeva k preprečevanju in zmanjševanju verjetnosti za nastanek hudih in usodnih zapletov pri sladkorni bolezni, kot so infarkt, možganska kap, obolenja in odpoved delovanja ledvic, obolenja ožilja na nogah, ki lahko privede tudi do gangrene in nujnosti amputacije, obolenje živcev, za katere ni učinkovitih zdravil, obolenja oči, ki lahko povzroči tudi slepoto, motnje seksualne funkcije pri moških in ženskah itn.

Z zdravilnimi gobami se seveda ne morejo reševati akutni zapleti sladkorne bolezni, ki zahtevajo nujno medicinsko intervencijo. Vendar pa lahko izjemno mnogo pomagajo sladkornim bolnikom, ki želijo kvalitetno izboljšati regulacijo ravni sladkorja v krvi, osebam z mejno obliko sladkorne bolezni pri preprečevanju ali čim daljšemu odlaganju razvoja bolezni ter vsem zdravim osebam, ki želijo zmanjšati tveganje za nastanek sladkorne bolezni, še posebej, če imajo v družini sladkorne bolnike.

Dr. sc. Ivan Jakopović
December 1999.

na vrh